Lokalno prezračevanje z rekuperacijo
Rekuperacija je princip za prezračevanje hiše, pri katerem s pomočjo zračnega toplotnega izmenjevalca odvzemamo toploto izhodnemu zraku in jo dodajamo svežemu zraku pred vstopom v stanovanjske prostore. Tako z minimalno količino električne energije pripomoremo h večjemu prihranku toplotnega ogrevanja, saj svežega zraka ni potrebno ogrevati s konvencionalnimi viri. V primeru res dobro izolirane pasivne hiše v blagih klimatskih pogojih morda dodatno ogrevanje niti ni potrebno, še posebej, če je k rekuperatorju dodan dovod iz zemeljske toplotne črpalke, ki lahko služi za ogrevanje in hkrati še ohlajanje zraka.
Mnoge prezračevalne naprave so dovolj dobre, da preprečijo težave s povišano vlago v hišah. Tudi brez rekuperacije se da prezračevalni sistem kalibrirati tako, da se ustvari krogotok zraka v hiši, ki preprečuje, da bi vlažen zrak zastajal v kotih prostorov in povzročal probleme z nabiranjem kondenza. Obstajajo tudi posebne higrosenzibilne prezračevalne naprave, pri katerih se dovodne rozete za svež zrak samodejno odpirajo in zapirajo v odvisnosti od koncentracije vlage v zraku, za odvod zraka pa skrbi le en ali dva (lahko seveda tudi več) ventilatorjev. Ti ventilatorji se samodejno vklapljajo in prilagajajo odvodni pretok zraka glede na zaznano upornost zraka, ki je odvisna od odprtosti prezračevalne naprave. Tak sistem je najbolj primeren za retroinstalacijo na že obstoječe (zlasti starejše) stavbe, ki nimajo predvidenih jaškov za lokalno prezračevanje z rekuperacijo.
Novejše zgradbe pa imajo po drugi strani dobro priložnost, da se v njih že v naprej načrtuje dovodne in izpustne zračne jaške oziroma prostore za zračne cevi, ki jih potrebuje sistem za lokalno prezračevanje z rekuperacijo. Same zračne cevi imajo premer do približno 20 cm, stena cevi pa je izolirana, tako da pri razvodu zraka po hiši ne pride do nepotrebnih izgub toplote. Arhitektura cevi za prezračevalni sistem mora biti ustrezno načrtovana, tako da je dovod zraka v vseh bivalnih prostorih enakomeren.